Kako prepoznati svežo ribo?

Vonj – prvi pokazatelj svežine

Sveža riba ima prijeten vonj po morju – spominja na slanost, jod in morski zrak. Če zaznate močan, oster ali neprijeten vonj po amonijaku, gre skoraj zagotovo za pokvarjen izdelek. Takšno ribo pustite na pultu in poiščite drugega prodajalca.

Površinski sijaj in kožna sluz

Sveža riba ima:

• sijočo, svetlečo kožo z mavričnim odsevom,

• naravno sluzasto plast, ki drsi med prsti.

Stara riba postane motna, sivo-črna, njena barva pa izgubi sijaj.

Telo in čvrstost

Ribe, kot so brancin, orada ali zobatec, so po ulovu običajno čvrste in toge – to je znak, da se nahajajo v fazi rigor mortis (t. i. mrliška togost), ki nastopi nekaj ur po smrti in kaže na izjemno svežino. (Tik po ulovu je riba mehka, nato otrdi – to je najboljši trenutek za pripravo. Ko se čvrstost izgubi, meso postane mlahavo, kar pomeni, da svežina že upada.)

Če je riba ob dotiku mehka, mlahava ali gumijasta, je verjetno že izven faze rigor mortis, kar pomeni, da ni več optimalno sveža.

Pri mehkužcih, kot so lignji, sipe in hobotnice, tega pojava ni. Njihovo svežino ocenjujemo po vonju, barvi kože in elastičnosti mesa – sveži primerki so čvrsti, rahlo bleščeči in brez vonja po amonijaku.

Pazite pri akcijskih cenah

»Vrhunska riba po izjemni ceni« je pogosto znak zavajajoče ponudbe. Presežek ulova, ki se prodaja po znižani ceni, je pogosto star in manj kakovosten.

Sezonskost in izvor

Sezonske in lokalne ribe iz Jadrana, kot so orada, brancin, zobatec, skuša, škarpena ali ugor, so:

• pogosto okusnejše in bolj hranljive,

• manj kontaminirane in pod strožjim nadzorom (če so gojene) kot uvožene vrste.

Svežina rib je pogosto bolj zanesljiva v obalnih mestih, kjer so ulovi na voljo isti dan. V notranjosti pa je treba biti pozoren, saj je pot od morja daljša in obstaja večja možnost, da so ribe starejše ali odtajane. Zato kupujte pri zaupanja vrednih ponudnikih, ki zagotavljajo kakovost in sledljivost izvora.

Zaupajte svojim čutom

Pri izbiri ribe si vzemite čas: opazujte oči, kožo in meso, preverite teksturo, če je mogoče, jo tudi nežno potipajte in jo povonjajte. Sveža riba nima močnega vonja – diši le blago, po morju. Kakovostna riba je videti živa, kot da bo vsak trenutek skočila nazaj v vodo.

Ne pozabite: najboljša riba je, ko jo zaužijete v 12–24 urah po ulovu, saj se nato začnejo naravni razkroji, ki slabšajo okus, teksturo in varnost.

Če jo morate shraniti dlje, jo neprekinjeno hranite pri temperaturi blizu 0 °C, po možnosti na ledu, in sproti odstranjujte odvečno talino. V takšnih pogojih je riba lahko varna za uporabo do 48 ur, a kakovost in okus začneta postopoma pešati.