Embedded Files
Arhitekturni spomeniki
Arhitekturni spomeniki
Otok Vis, eden izmed skritih biserov Jadranskega morja, se ponaša z bogato zgodovino in kulturno dediščino, ki jo pričajo številni arhitekturni spomeniki. Njegova strateška lega je skozi stoletja privabljala različne civilizacije – od Rimljanov, Benečanov, Avstrijcev, Britancev do Italijanov –, kar je pustilo globok pečat na otoku. Vsaka utrdba, cerkev in zgodovinska zgradba na Visu pripoveduje svojo zgodbo o preteklosti, vojnah, obrambi in življenju prebivalcev.
Raznoliki arhitekturni slogi in zgodovinski konteksti, ki jih te znamenitosti predstavljajo, so prava zakladnica za obiskovalce, ki želijo odkriti ne le naravne lepote, temveč tudi zgodovinske plasti, ki oblikujejo identiteto tega edinstvenega otoka.
Fortica (Fort George, Vis)
Fortica (Fort George, Vis)
Fortica je največja in najbolj znana trdnjava na otoku Vis, zgrajena leta 1813 s strani britanske kraljevske mornarice med napoleonskimi vojnami. Ime je dobila po takratnem britanskem kralju Georgeu III, zgradil pa jo je poveljnik George Duncan Robertson. Trdnjava je bila del širšega obrambnega sistema, ki je vključeval tudi utrdbe Wellington, Host, Bentich in Robertson, s ciljem zaščite otoka in viške luke pred francoskimi in ruskimi napadi.
Fortica je bila strateško postavljena na vzpetini nad mestom Vis in je več kot stoletje služila vojaški funkciji. Objekt je obdan z obrambnim jarkom in ima več dvorišč, topniških odprtin, puškarnic ter zunanji obrambni zid s klasičnimi britanskimi arhitekturnimi elementi tistega časa.
Po dolgi zapuščenosti je bila leta 2013 prenovljena in preurejena v kulturno-turistični objekt. Danes v njej domuje restavracija, lounge bar, vrt in manjši muzej. Na strešni terasi obiskovalce navdušuje razgled na viški zaliv, sosednje otoke ter spektakularni sončni zahodi.
Dostop je mogoč z avtomobilom ali peš (približno 20 minut hoje iz centra mesta Vis mimo hotela Issa).
Trdnjava George III - Trdnjava Sv. Juraja - Fortica
Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja, najverjetneje po leti 1815, po zmagi vojvode Arthurja Wellesleyja, vojvode od Wellingtona, pri bitki pri Waterloou. Poimenovana je v čast tej zmagi, predvideva se, da je gradnja zaključena tik pred odhodom Britancev s Visa.
Utrdba je bila zgrajena iz masivnega kamna, okroglih ali kosih zidov z puškarnicami (smaller loopholes) in obrambnimi zidovi. V notranjosti so bili debeli zidovi, tranrazne (prečne) pregrade in ostanki obokov, ki so danes zazidani z opeko. Bila je del britanskega obrambnega sistema, skupaj z drugimi utrdbami kot so Fort George (Fortica) in kula Terjun (Bentinck).
Med ladijsko bitko pri Visu leta 1866 je utrdba igrala vlogo tako v obrambi kot tarča italijanske mornarice, ki je v pristopu obstreljevala obalne utrdbe, vključno z Wellingtonom.
Danes so ostali še ostanki stavbe so v obliki razvalin; ogled je možen le od zunaj.
Nahaja se na vzpetini Jurjevo brdo, vzhodno od vhoda v viško luko, na vzhodni strani otoka Visa. Do utrdbe vodi pot, primerna za pohod, pogosto kot del ture proti Fortici (ali Fort Georgu). Lokacija ponuja čudovit panoramski razgled na viško luko, akvatorij in okoliške utrdbe, kar obiskovalcem omogoča vpogled v britanski obrambni sistem tistega časa.
Utrdba Wellington
Utrdba Robertson
Utrdba Robertson
Utrdba Robertson je bila zgrajena v istem časovnem obdobju kot Bentich, med letoma 1811 in 1815, v času britanske zasedbe otoka Visa, ki je bil strateška pomorska postojanka na Jadranu. Nahaja se med Fortico (Fort George) in Terjunom, v neposredni bližini pomembnega vzhodnega vhoda v viško luko.
Utrdba je zasnovana po vzoru Martellovih stolpov, tipičnih britanskih obalnih utrdb, ki so se uporabljale za topniško obrambo obal. Zgrajena je bila iz masivnega kamna z debelimi obrambnimi zidovi, majhnimi odprtinami za topove in opazovalnimi točkami.
Robertson je skupaj z utrdbama Fort George in Bentich tvorila del obrambnega pasu, ki je ščitil otok pred napoleonskimi in drugimi pomorskimi grožnjami. Danes so vidni ostanki zidov in obrambnih elementov, ki ponujajo vpogled v obsežen in strateško premišljen britanski obrambni sistem na Visu.
Trdnjava Batarija, znana tudi kot Gospina tvrđava, je bila zgrajena leta 1830 s strani avstrijske uprave v središču viške luke. Bila je glavno obrambno središče mesta Vis, predvsem zaradi svoje strateške lege ob obali.
Med Viško bitko leta 1866 je Batarija odigrala pomembno vlogo: italijanski vojaški ladji sta prodrli v viško luko z namenom izkrcanja, vendar sta bila odbita prav z ognjem iz te utrdbe. To je edina viška trdnjava, ki je med bitko dejansko sodelovala v topnički obrambi.
Zgrajena je v klasičnem obrambnem slogu z masivnimi zidovi, izbočenim obrambnim središčem, obzidanim dvoriščem s cisternami, podzemnimi skladišči in temnicami. V času miru je utrdba služila kot vojašnica, pozneje pa kot bolnišnica in zavetišče, kar dokazuje tudi kasnejša predelava okenskih odprtin.
Danes je v njej bogat Arheološki muzej otoka Visa, dvorišče pa poleti gosti koncerte, gledališke predstave in druge kulturne dogodke. Dostop iz središča mesta Vis je možen peš v 10–15 minutah.
Trdnjava Batarija
Otoček Host je dolga le 120 in širok 36 metrov, a ima bogato zgodovinsko zgodbo. Leta 1811 je britanski poveljnik sir William Hoste na njem zgradil topniško postojanko kot del obrambne linije Viške luke, skupaj s Fortico in Wellingtonom. Otok je bil strateški zaradi nadzora vhodne točke v pristanišče.
Poleg vojaške funkcije je Host služil tudi kot karantena za ladje in potnike, kjer so preverjali, ali so okuženi s kugo ali drugimi nalezljivimi boleznimi. Leta 1873 je bila vojaška postojanka preurejena v svetilnik, kjer so dolga leta živeli svetilničarji – sprva iz različnih delov Avstro-Ogrske, kasneje pa domača družina Siminiati.
Danes je Host ekskluzivna destinacija za zasebna bivanja – svetilnik je preurejen v udoben apartma z dvema spalnicama, kuhinjo, zasebno teraso in lastno obalo. Primeren je tudi za mladoporočence in zasebna praznovanja. Do njega se lahko pride z ladjico iz Visa (5 minut vožnje).
Utrdba Host, svetilnik pred vstopom v viško luko
Perastijeva kula je najstarejša znana utrdba na območju Luke (mesto Vis), zgrajena v začetek 17. stoletja (1617) kot zasebna obramba, ki so jo zgradili Vicko iz Perasta in njegova družina za zaščito prebivalcev pred morebitnimi sovražniki, predvsem ottomanskimi napadi in pirati.
Vicko iz Perasta je na gradnjo pridobil dovoljenje decembra 1616 in stolp dokončal v letu 1617. Živel je v neposredni bližini stolpa v naselju Luka, umrl pa leta 1622.
Stolp je arhitekturno zanimiv – zidovi so razdeljeni z horizontalnimi girlandami, vključujejo strelne odprtine za topove ter vogalne črničaste stražniške odprtine, strešne akroterije (ornamenti). Vstop v stolp je bil na prvem nadstropju preko lesenega mostu, ki je povezal stolp z Vickovo hišo. Njegova vojaška oprema je vključevala majhne bronaste topove.
Danes je stolp v zasebni lasti in ga je mogoče ogledati le od zunaj – notranjost ni dostopna obiskovalcem.
Turistični vodiči ga pogosto opisujejo kot razgledno točko ob obali, ki omogoča vtis o vzdušju in obrambnih značilnostih mesta v preteklih stoletjih.
Perastijev stolp
Utrdba Bentich se nahaja južno od Fortice, na strateški točki nad zalivom Svitnja, s katere je mogoče nadzorovati dostop do vzhodnega dela viške luke. Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja, v času britanske uprave nad otokom Vis. Gre za dvonadstropno okroglo utrdbo, značilno za britansko vojaško arhitekturo tistega časa.
Poimenovana je bila po britanskem generalu Williamu Cavendishu Bentichu, takratnem poveljniku britanskih sil na Siciliji. Utrdba je danes znana tudi pod imenom Terjun in predstavlja simbol britanske vojaške prisotnosti na otoku. Čeprav so ostanki deloma porušeni, še vedno izstopa s svojo arhitekturno zasnovo in razgledno lego, zaradi česar je zanimiva točka za obiskovalce in ljubitelje zgodovine.
Utrdba Bentich / Terjun
Mladineov stolp izhaja iz 17. stoletja in se nahaja v vasici Borovik, severno od Komiže. Gre za zasebno obrambno utrdbo, ki so jo postavili člani družine Mladineo, ena izmed vplivnejših lokalnih družin tistega časa.
Stolp je bil zgrajen za zaščito domačije pred morebitnimi plenilskimi napadi s kopnega ali morja. Danes so še vedno vidni ostanki arhitekturnih elementov, kot so vratni žlebovi, puškarnice in topniške odprtine. Posebnost stolpa je konzolno izstopajoča stražarnica, nameščena nad vogalom, kar je značilen obrambni element tistega časa. Čeprav je v ruševinah, stolp ponuja vpogled v lokalne obrambne prakse zasebnih lastnikov na Visu.
Mladineova stolp
Lokacija: neposredno ob komiški rivi – glavni obalni promenadi nad morjem
Zgrajen leta 1585 po pobudi mletaškega providura Ivana Grimanija, financiran delno z državnimi sredstvi in predvsem z davki komiških ribičev, ki so takrat živeli od ribolova pri Trešjevcu.
Namen izgradnje je bila obramba naselja pred pirati in osmanskimi napadi. Trdni, poševno zgrajeni zidovi, ki se razširijo pri tleh za večjo stabilnost in obrambne sposobnost. V zidovih so topniške odprtine, uske puškarnice in večstranski okni nad zidnim venčkom; značilen vhodni portal nad katerim je vrezan križ, grb in natpis o gradnji. Na severnem in zahodnem zidu so še vidni kamniti prstani za privez jedrnic, ker je nekateri del utrdbe nekoč bil neposredno v morju.
Grad je danes dom Ribarskega muzeja, v katerem so razstavljeni originalni ribarski pripomočki, replika tradicionalne barke falkuše, mreže, svetilke in fotografije Komiške ribiške tradicije. Stavba je bila leta 1879 kupljena s strani občine Komiža in preurejena v upravno poslopje, na vogalih so dodali zvonični stolp z urami in lahke balkone.
Obisk notranjosti muzeja je možen, prav tako pogled iz strešne ali promenade – grad je odprt za turiste.
Grad Grimaldi (Kaštel Komuna, Komiža)
Stolp Mazzoleni se nahaja v središču Komiške rive, med zgodovinskimi objekti, ki so oblikovali mestno silhueto Komiže. Utrdba je bila postavljena v 17. ali 18. stoletju in nosi ime po družini Mazzoleni, ki je bila ena izmed pomembnejših lastnikov v času beneške oblasti.
Zasnova stolpa vključuje značilne obrambne elemente, kot so debele stene, majhne odprtine in strateška lega ob obali. Danes so ostanki stolpa skromni, a kljub temu ohranjajo zgodovinsko vrednost in dopolnjujejo podobo stare komiške riviere. Stolp pričuje o meščanski potrebi po samoobrambi v času, ko je bilo obalno življenje pogosto izpostavljeno napadom s morja.
Utrdba Manjarema
Utrdba Manjarema
Utrdba Manjarema je bila zgrajena v 19. stoletju, v obdobju pozne avstrijske ali francoske nadvlade. Nahaja se na hribu nad Komižo, na eni od strateških točk, ki ponuja širok razgled na mesto in okoliški akvatorij.
Danes so od utrdbe ohranjene le slabo vidne ruševine, a prav to priča o nekdanji vojaški pomembnosti lokacije. Njena lega je bila idealna za nadzor nad pristaniščem in morebitnimi dostopi z morja. Zaradi izpostavljene pozicije in mirnega okolja je lokacija danes zanimiva predvsem za sprehajalce, pohodnike in ljubitelje razgledov.
Muzeji
Muzeji
se nahaja v mestu Vis, v trdnjavi Batarija. V njem si je mogoče ogledati veliko zbirko amfor, ki so edinstveno postavljene, na način kot so nekoč bile zložene v ladijskem podpalubju. Tam se nahaja zbirka helenističnih spomenikov, ki je največja takšna zbirka na Hrvaškem. V muzeju obstaja tudi etnografski del razstavljenih predmetov, ki pričajo o nekdanjem življenju Višanov - ribolovu, vinogradništvu in takratnem življenju na sploh. V muzeju organizirajo tudi strokovno vodenje za skupine. Delovni čas (01.06-01.10.): 10-13 / 17-20 h, po dogovoru se za skupine tudi prilagodijo.
Naslov: Ul. Viški Boj 12, 21480, Vis, Hrvaška
Telefon: +385 21 711 729
Arheološki muzej Vis - amfore
se nahaja v Komuni, v trdnjavi na komiški rivi. V njem je razstavljena bogata zbirka izvornih predmetov ladijske in ribiške opreme Komižanov, ki so bili stoletja znani kot najboljši in najprepoznavni ribiči na Jadranu. Razstavljeni so tudi predmeti vezani na nekdanjo predelavo ribe, ki je bila nekoč v Komiži zelo razvita. Veliko pozornost privlači tudi replika znane komiške "Gajete Falkuša". Muzej nudi vodene oglede. Delovni čas: 10-12 / 19-22 h. Naslov muzeja: Riva sv. Mikule 4, Tel: +385 21 713-019 (Komiža).
"Falkuše so bili edinstveni čolni Komižanov, gajete dolge devet in široke nekaj manj kot tri metre. Njihov jarbol je bil visok devet metrov, prevažale so lahko posadko šestih ribičev in okoli osem ton ribe. Gradilo se jih je ekskluzivno iz borovine z otoka Svetca, ki se je takrat smatrala za najbolj kvalitetno. Zaradi dobrih vetrov so gajete plule do Palagruže v šestih urah, saj so dosegale hitrost tudi do 10 navtičnih milj na uro. Zadnjo originalno falkušo „Cicibelu” je potopila in razbilo močno neurje avgusta 1986 leta. Na srečo je tradicija izgradnje falkuš obnovljena, tako danes tri nove gajete služijo v turistične namene."
Maketa Gajete Falkuša
Antični spomeniki
Antični spomeniki
Antična zgodovina Dalmacije vleče svoje korenine iz 4 st.pr.št., in sicer iz otoka Visa. Ljubitelji zgodovine si lahko ostanke največje grške kolonije Isse ogledajo na vzpetini Gradini poleg mesta Vis ter v arheološkem parku Martvilo. Mesto je znano tudi po samostanu iz 16.st., ki je vzniknil nad ostanki antičnega teatra na polotoku Prirovo. Vis odkriva v Gospini batariji – nekdanji utrdbi iz 19.st. - arheološko zbirko z najlepšo bronasto glavo boginje Artemide. Glava Isejske božice je originalno grško umetniško delo iz konca 4. ali začetka 3. stoletja pr. Kr. Skupaj z Lošinjskim Apoksiomenom sodi Artemida med najpomembnejše antične najdbe na Hrvaškem.
Za strokovno vodenje se lahko obrneta na g. Borisa Čargo, tel: +385 98 179 4539
Bronasta glava grške boginje Artemide
Rimske terme na otoku Vis predstavljajo eno najdragocenejših zgodovinskih znamenitosti in kulturnih zapuščin otoka. Nahajajo se v mestu Vis, kjer pričajo o bogati rimski dediščini, ki sega v obdobje od 1. do 2. stoletja našega štetja. Ti arheološki ostanki nekdanjega rimskega kopališča, kjer so se Rimljani sproščali in družili, obiskovalcem ponujajo vpogled v vsakdanje življenje antičnih prebivalcev otoka.
Kopališče je bilo zasnovano s številnimi prostori, vključno z bazeni različnih temperatur, značilnimi za rimske terme, kjer so obiskovalci izmenjevali tople in hladne kopeli. Mozaiki in arhitekturni elementi, ki so bili odkriti na tem mestu, pričajo o visokem nivoju umetniške izdelave in bogastvu, ki je takrat prevevalo Vis.
Žal je del term skozi zgodovino utrpel precejšnjo škodo. V 20. stoletju so bile terme uničene, ko so jih zaradi novih gradbenih projektov zalili z betonom, kar je povzročilo nepopravljivo škodo na tem dragocenem najdišču. Kljub temu ostajajo Rimske terme priljubljena točka za ljubitelje zgodovine in kulture, saj omogočajo sprehod skozi čas, ko je bil Vis pomembno pristanišče in trgovsko središče Rimskega imperija.
Martvilo je najdišče stare grške nekropole iz časa antične Isse (4. stol. pr. n. š.), ki se nahaja jugozahodno od starega mestnega jedra, danes za teniškimi igrišči.
Grobovi so sestavljeni iz kamnitih plošč, postavljenih v zemljo kot kamniti sarkofagi, v katere so pokojne polagali neposredno na kamen ali zemljo. Pogosto so bile to družinske grobnice.
V rimskem obdobju se je uveljavila kremacija z žarami, kar priča o prehodu med grškimi in rimskimi pogrebnimi običaji.
Martvilo je danes dragocen arheološki ostanek, ki dopolnjuje zgodovinsko sliko mesta Vis. Ostanke je mogoče videti na prostem, tik ob nekdanjih mestnih zidovih.
Martvilo, otok Vis
Na polotoku Prirovo, le nekaj minut hoje iz centra mesta Vis, se nahaja eno najpomembnejših arheoloških najdišč otoka – ostanki rimskega gledališča, zgrajenega v 1. ali 2. stoletju. Gledališče je bilo nekoč osrednji prostor družabnega in kulturnega življenja antične Isse, prve grške kolonije na vzhodnem Jadranu.
Danes je ohranjen zunanji polkrožni zid gledališča z dekorativnim frizom, medtem ko se nekateri notranji deli skrivajo pod samostanom sv. Jeronima, ki so ga franjevci zgradili nad ruševinami gledališča v 16. stoletju. V kletnih prostorih samostana je še vedno mogoče videti ostanke obokov in nosilcev sedežev, kar priča o veličini nekdanje konstrukcije.
Kot večina rimskih gledališč je bilo tudi to razdeljeno na tri glavne dele: gledališče (cavea), orkestro (orchestra) in odrski prostor (scaenae frons). Čeprav so danes vidni le deli, je lokacija izjemnega pomena za razumevanje urbanizma in kulturnega življenja v času rimskega imperija.
Obisk ostankov gledališča je mogoč po dogovoru z redovniki. Sprehod po Prirovu pa že sam po sebi ponuja vpogled v bogato plastovito zgodovino Visa, kjer se antična arhitektura prepleta z renesančno in sodobno kulturno krajino.
Rimsko gledališče na Prirovu
Google Sites
Report abuse