Otok Vis je skozi stoletja veljal za eno najpomembnejših vojaških točk Jadrana. Zaradi svoje strateške lege je bil prizorišče ključnih pomorskih bitk, vojaških poveljništev in baz, ki so vplivale na potek zgodovine regije. Danes otok skriva več deset zapuščenih vojaških objektov – kasarn, utrdb, hangarjev in podzemnih rovov, ki so dostopni radovednim obiskovalcem.
V bližini otoka je bila 20. julija 1866 odigrana ena največjih pomorskih bitk 19. stoletja – Bitka pri Visu (1866), kjer je avstrijska flota pod poveljstvom admirala Tegetthoffa premagala italijansko mornarico.
Do leta 1918 je otok pripadal Avstriji, nato dve leti pod italijansko okupacijo, leta 1920 pa je postal del Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je po kapitulaciji fašistične Italije leta 1943 osvobojeni Vis postal glavna baza mornarice NOV in glavno oporišče Narodnoosvobodilnega boja (NOB). Od junija 1944 do oktobra 1944 je bil sedež Vrhovnega štaba NOV.
Po vojni se je na Visu razvila velika pomorsko-vojaška baza Jugoslovanske ljudske armade (JLA) z več kot dvajsetimi objekti, med katerimi so bili kasarne, podzemni bunkerji, rovi, heliodrom, podmorniško sidrišče in radarska postaja. Zaradi vojaške tajnosti je bil otok do leta 1990 zaprt za tujce.
Med hrvaško osamosvojitveno vojno so se ladje Jugoslovanske mornarice umaknile v Boko Kotorsko, nato pa je otok postal del samostojne Hrvaške.
ARK Vela Glava – podzemno poveljniško središče
ARK Vela Glava je nekdanji vojaški poveljniški center JLA, zgrajen v podzemlju v bližini naselja Podšpilje. Obsežno omrežje predorov in prostorov je bilo namenjeno kot jedrski zaklon za okoli 200 ljudi. Danes je večina kompleksa zaprtih in zaraslih, a so še vedno dostopni nekateri deli, ki obiskovalcem nudijo vpogled v vojaško zgodovino otoka.
Raketna baza Stupišće – največja vojaška baza na Visu se nahaja v bližini Komiže in je bila največja vojaška baza na otoku. Obiskovalci lahko raziskujejo podzemne predore, ostanke topov in zapuščena skladišča, ki pričajo o nekdanji moči baze. Za obisk je priporočeno sodelovanje v organiziranih ogledih, ki zagotavljajo varno raziskovanje kompleksa.
Titova špilja oz. votlina – skrivališče partizanskega vodstva
Ta jama se nahaja neposredno pod vrhom Huma, najvišje točke otoka Vis. Leta 1944 je služila kot poveljniški center partizanskega vodstva, vključno z Josipom Brozom Titom. Prevozno sredstvo lahko parkirate na manjšem parkirišču od kod se po urejeni pešpoti odpravite proti votlini. Dostop do jame je mogoč po 275 stopnicah, notranjost pa je del pomembne zgodovinske dediščine otoka. Pot vam ne bo vzela več kot 10 min. Po ogledu predlagam, da pot nadaljujete proti Humu od koder je odličen pogled na Komižo.
Barjaci – topniška baza z vojaškimi predori
V bližini naselja Barjaci se nahaja topniška baza z več topovskimi položaji in podzemnimi predori. Baza je bila zgrajena kot zavajajoča enota za prikrivanje svoje prave funkcije pred zračnimi napadi. Danes je območje dostopno za raziskovanje in uživanje v naravnih lepotah okolice.
Vojaško podkop "Jastog" v Parji je eden izmed najbolj fascinantnih vojaških objektov iz obdobja Jugoslavije. Tunel je bil zgrajen leta 1982 s strani Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in Jugoslovanske ratne mornarice (JRM). Ukopan je v masivno skalnato pobočje in je dolg približno 127 metrov ter visok okoli 18 metrov. Njegov glavni namen je bil zaščititi vojne ladje pred zračnimi napadi. Čeprav je pogosto označen kot "submarine tunnel" (zaklonišče za podmornice), nikoli ni bil uporabljen za podmornice. Dejansko je bil zgrajen kot zaklonišče za vojne ladje, predvsem torpedne čolne. Možen je obisk z ladjo ali peš, kar obiskovalcem omogoča vpogled v vojaško infrastrukturo.
Podzemni rovi v Rogačiću na otoku Visu so del velikega vojaškega kompleksa, ki so ga med hladno vojno zgradile enote Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Namenjeni so bili zaščiti vojaških enot pred zračnimi napadi ter služili kot sklonišča za osebje in opremo. Rovi se nahajajo v bližini naselja Rogačić, jugozahodno od nove pošte. Do rovov je enostavno priti peš ali z lokalnim prevozom. Notranjost rovov je dostopna za vse obiskovalce, ki želijo raziskovati ta del vojaške zgodovine otoka Vis. Za ogled priporočam, da s seboj vzamete baterijsko svetilko ali uporabite svetlobo na mobilnem telefonu.
Vojašnice Rogačič in Samogor
Gre za nekdanje vojaške objekte, ki so služili kot kasarne in vojaške postojanke za osebje JLA. Danes so zapuščene, a zanimive za raziskovanje in spoznavanje vojaške infrastrukture.
Več vojaških destinacij in podrobnosti o organiziranih ogledih najdete pri lokalnih turističnih agencijah.
Vojaški podkop "Jastog" v Parji
Napis v Titovi špilji
Med 2. svetovno vojno je otok Vis igral ključno strateško vlogo v Sredozemlju. Eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov zavezniških sil na otoku je bila gradnja vojaškega letališča v Pliskem polju, ki je služilo kot izredno pomembna zasilna baza za zavezniška letala.
Zavezniško letališče je bilo zgrajeno leta 1944 in je imelo pomembno vlogo pri operacijah v južnem Jadranu. Letališče je bilo namenjeno zasilnim pristankom poškodovanih bombnikov, oskrbi zavezniških sil in reševanju posadk, ki so se vračale iz misij nad Balkanom. Lokacija v Pliskem polju, v osrčju otoka, je bila strateško izbrana zaradi ravnega terena in dobre zaščite pred sovražnikovimi napadi.
Letališče je imelo uzletno-sletno stezo dolgo 799 metrov in široko 30 metrov. Steza je bila postavljena v smeri severovzhod–jugozahod, na nadmorski višini približno 109 metrov. Kljub provizoričnemu videzu je omogočala pristanke večjih vojaških letal, vključno z bombniki in transportnimi letali.
Po vojni je letališče postopoma izgubilo svojo funkcijo. V letu 2017 je Aeroklub Cumulus v sodelovanju z lokalnimi entuziasti obnovil pristajalno stezo za testne namene. V Pliskem polju sta takrat pristali dve letali, kasneje še sedem, dogodek pa je vključeval tudi manjši air show. Nekateri prebivalci so imeli prvič priložnost videti otok Vis iz zraka.
Kljub optimizmu in idejam o razvoju manjšega športnega ali rekreativnega letališča, projekt ni zaživel. Današnje stanje steze je zapuščeno, območje pa se vrača naravi in poljedelski rabi.
Mnenja o prihodnosti letališča so razdeljena. Nekateri menijo, da bi funkcionalno letališče prineslo več turistov z višjo kupno močjo, omogočilo lažje logistične premike na otoku (npr. pri menjavi posadk na jahtah) ter pripomoglo k razvoju Visa kot ekskluzivne destinacije. Drugi opozarjajo na okoljske in zakonodajne omejitve, ki bi prizadele lokalno kmetijstvo, predvsem ekološke pridelovalce.
Pojavljajo se tudi ideje o alternativni rabi – na primer kot baza za helikopterski center ali manjše rekreativno pristajališče za električna letala prihodnosti, kar bi ohranilo ravnotežje med razvojem in trajnostjo.
Ostanki zavezniškega letališča iz 2. svetovne vojne na otoku Vis – Plisko polje
📷 Kristijan Trojnar