Otočki in jame viškega arhipelaga

Otok Biševo – biser Jadrana z Modro špiljo 

Biševo je slikovit otok v srednjem Jadranu, le 5 km jugozahodno od Komiže na otoku Vis, in velja za enega najbolj čarobnih kotičkov Jadranskega morja. Z le 6 km² površine in nekaj deset prebivalci ponuja izjemno naravno in kulturno bogastvo. Otok je najbolj znan po Modri špilji, peščenih plažah, odličnem vinu plavac mali ter drugih morskih jamah.

Modra špilja – naravni čudež Jadrana

Modra špilja ali Modra jama je ena najbolj spektakularnih naravnih znamenitosti Hrvaške. Nahaja se v zalivu Balun na vzhodni obali otoka. Sončna svetloba prodira v jamo skozi podvodno odprtino in se odbija od belega peščenega dna, kar ustvarja pravljičen modro-srebrn sijaj – pojav, ki je najizrazitejši med 10. in 13. uro. Vstop v jamo je mogoč le z majhnimi čolni, obisk pa traja približno 10–15 minut.

Nasvet: obisk Modre špilje priporočamo zgodaj zjutraj ali izven visoke sezone, saj poleti jamo obišče tudi do 2.500 obiskovalcev dnevno. Kopanje v jami ni dovoljeno.

Medvedja špilja in druge jame

Na jugovzhodni obali Biševa se nahaja še ena fascinantna jama – Medvedja špilja, poimenovana po sredozemski medvedki (tjulnju), ki je včasih tukaj živela. Vstop je prost, vanjo pa lahko zaplujete z manjšim čolnom. Otok ima še številne druge manj znane morske jame, ki jih pogosto vključujejo zasebne vodene ture.

Plaže in zalivi

Biševo slovi po svojih peščenih plažah – redkosti na hrvaški obali:

• Porat (Biševska luka): čudovita peščena plaža na zahodni obali, zaščitena pred vetrovi. Idealna za družine z otroki.

• Salbunara: mirna peščena uvala tik ob Poratu.

• Mezoporat: majhno pristanišče na vzhodni obali, izhodišče za obisk Modre špilje. Sidranje tukaj ni dovoljeno zaradi podvodnega električnega kabla.

Vino, narava in mir

Biševo je poznano po gojenju sorte plavac mali, ki uspeva na sončnih terasah nad morjem. Vino ima bogat okus in je pravo doživetje za ljubitelje dalmatinskih vin. Otok krasijo klifi, skalnate obale, mediteranska vegetacija in bogat živalski svet. Na Biševu lahko najdete pristen stik z naravo in spokojnost daleč od vsakdanje gneče.

Kako do Biševa?

• Z ladjo iz Komiže – v poletni sezoni vozi redna linija 2x dnevno. Lokalna redna linija Komiža ⇄ Biševo

•  Z zasebnim čolnom ali vodenim izletom – priporočljivo za tiste, ki želijo obiskati več jam in skritih plaž.

Biševo je del zavarovanega naravnega območja, zato je pri sidranju in obisku potrebno spoštovati lokalna pravila.

Svetac (Sv. Andrija) – skrivnostni otok zahodno od Visa

Svetac je osamljen in skrivnosten otok, ki leži približno 25 km zahodno od Visa, brez stalnih prebivalcev, a z izjemno bogato zgodovinsko in naravno dediščino.

Otok je bil poseljen že v prazgodovini, legenda pa pravi, da se je z njegovih pečin v morje vrgla ilirska kraljica Teuta – ostanki trdnjave, povezane s to legendo, so še danes vidni. Od 11. do 15. stoletja so na otoku živeli benediktinci, ki so tu zgradili cerkev sv. Andreja, ki stoji še danes.

V 18. stoletju se je na otok preselila družina Zanchi iz Italije in ostaja lastnica celotnega otoka vse do danes. Največ prebivalcev je imel Svetac leta 1952, ko je na njem živelo kar 73 ljudi, večinoma članov družine Zanchi.

Otok je poznan po svoji divji naravi:

• Na zahodni strani se dvigajo do 80 metrov visoke pečine, ki se strmo spuščajo v globoko modrino Jadrana.

• V njegovih vodah je nekoč živela sredozemska medvedka, eden najredkejših morskih sesalcev na svetu.

• Na Svetcu uspeva edina znana populacija Visianijeve lazarkinje (Asperula visianii), redke endemične rastline, ki je ne najdemo nikjer drugje na svetu.

Otok je pomemben tudi za redke ptičje vrste:

• Na njegovih stenah gnezdita gregula (Puffinus yelkouan) in kaukal (Calonectris diomedea), redki morski ptici.

• Tukaj gnezdi tudi Eleonorin sokol (Falco eleonorae), ena najredkejših ujed v Evropi.

V nekoč znani Vitini špilji so nekoč domačini lovili morske ptice za prehrano – v to jamo se je spuščala tudi Viktorija Zanchi, ena zadnjih prebivalk otoka.

Svetac, skupaj z otokoma Brusnik in Jabuka, tvori edinstveni vulkanski del UNESCO geoparka Viški arhipelag, ki združuje geološko posebnost, redko floro in favno ter bogato kulturno zapuščino.

Brusnik – skrivnostni vulkanski otok

Brusnik je nenaseljen vulkanski otok v Jadranu, ki leži približno 12 navtičnih milj zahodno od Komiže. Je večji in dostopnejši od bližnje Jabuke, z majhnim zalivom na zahodni strani, kjer so nekoč ribiči lahko izvlekli barke.

Otok je sestavljen iz temnega eruptivnega kamna (dijabaz), ki so ga domačini včasih uporabljali za brušenje orodja – po tem je otok tudi dobil ime. Njegova površina meri približno 5 ha, najvišja točka pa doseže 30 m nadmorske višine.

Brusnik ima kamnite obale, na severozahodu pa se nahaja plaža iz temnega proda, redka naravna zanimivost. Podvodni svet okoli otoka je bogat z ribami, na samem otoku pa lahko še vedno vidimo ostanke t. i. "jastožer" – kamnitih bazenčkov, kjer so ribiči nekoč shranjevali ulovljene jastoge.

Na Brusniku raste redka endemična rastlina – dubrovniška zečina, otok pa je tudi dom edinstvene črne gušterice (Podarcis melisellensis melisellensis), ki živi le na tem območju.

Zaradi svoje geološke in biološke posebnosti je Brusnik že od leta 1951 zavarovan kot geološki naravni spomenik. Otok nima organiziranega prevoza, obisk pa je možen po dogovoru s privatnimi prevozniki iz Komiže. Zaradi zaščitenega statusa je prepovedano motiti rastlinski in živalski svet.

Palagruža – legendarni otok sredi Jadrana 

Palagruža je odmaknjena skupina skalnatih otokov in čeri, ki leži v osrčju Jadranskega morja, daleč od obale, med Italijo in Hrvaško. Največji med njimi je otok Velika Palagruža, na katerem stoji eden najlepših in najvišje ležečih svetilnikov na Jadranu.

Na jugovzhodni strani Velike Palagruže se nahaja edino primerno sidrišče – zaliv Velo Žalo, znan tudi kot Zola ali Južno zlato. Dno zaliva je peščeno in skalnato, vendar nevarno zaradi podvodnih skal, ki so se odlomile od otoka – zato je pri sidranju potrebna posebna previdnost. Sidrišča na Palagruži niso zaščitena pred vetrovi, zato je prenočevanje na otoku odsvetovano ob napovedanem slabem vremenu.

Do vrha otoka vodi ozka steza, ki pelje do svetilnika na nadmorski višini 92 metrov. Svetilnik je bil zgrajen med letoma 1874–1876, njegova luč pa sveti kar 110 metrov nad morsko gladino – najvišje na Jadranu. Danes je avtomatiziran, vendar ga še vedno naseljujeta dva svetilničarja, kar je prava redkost v sodobnem času.

Palagruža je poznana tudi kot Diomedov otok, saj naj bi jo obiskal grški junak Diomed. Po legendi je otok njegov večni počitek. Leta 1177 naj bi tu pristal tudi papež Aleksander III., zato otok skriva še "Papeževo njivo", povezano s to zgodbo. Na otoku najdemo arheološka najdišča iz bronaste dobe, ostanke cerkve sv. Mihovila ter meteorološko postajo.

Palagruža je pravi naravni rezervat: na otoku živi več kot 220 rastlinskih in 130 živalskih vrst, med njimi tudi številne avtohtone in redke. Simbol otoka so cvetoče kapre, ki se med majem in avgustom vzpenjajo po skalnatih pobočjih in razveseljujejo s svojimi živahnimi cvetovi.

Danes Palagruža ni le geografsko središče Jadrana – je simbol neukrotljive narave, pomorske zgodovine in legendarne izolacije. Otok ostaja mističen in skorajda nedosegljiv, a prav zato še bolj privlačen za ljubitelje divjine, zgodovine in tišine.